"Picassu je bila v njegovih delovnih urah zmeraj potrebna samota, brez družbe pa vseeno ni mogel." – Roland Penrose

"Picassu je bila v njegovih delovnih urah zmeraj potrebna samota; brez družbe pa vseeno ni mogel živeti. Tako v Parizu kot v Barceloni so se iz njegovega nagnjenja do literature izcimila pomembna srečanja. Mlada pisca Pierre Reverdy in Maurice Raynal, pa tudi Charles Vildrac, Georges Duhamel in Pierre MacOrlan, so postali pogosti obiskovalci Picassovega studia. Ker so postajali njihovi obiski vedno bolj pogosti, je eden izmed njih dejal, da bi bilo treba Picassu zapisati nad vrata Au Rendez-vouz des Poètes (Shajališče pesnikov)." – Roland P., Picasso: življenje in delo

Tokrat je Shajališče pesnikov potekalo v sodelovanju s Kozjanskim parkom oz. Praznikom kozjanskega jabolka. Zgodovina Shajališča pesnikov sega v leto 2007, ko smo kot skupina umetnikov Društva za sodobne umetnosti Aggressive Theatre, iz katerega se je razvil Inštitut IRIU, s tem imenom poimenovali svoja srečanja. Večdnevna shajanja, na katerih smo pretresali aktualna družbeno-kritična in umetniška vprašanja, so svoj dom dobila najprej na domačiji v Podsredi, pozneje pa v Kolovrateater baru v Ljubljani, kjer so se včasih srečevali znani slovenski umetniki in intelektualci, t. i. Penati. Leta 2012 smo v Vonarju pri Sv. Emi, sredi neokrnjene narave, odprli vrata prenovljeni domačiji in rezidenci Shajališče pesnikov, na kateri smo se tokrat srečali tretjič.

12. in 13. oktobra smo poezijo na Shajališču pretresali pesniki in pesnice: Alja Adam, Anja Cimerman, Mitja Drab, Klemen Godec, Alenka Jovanovski, Aljaž Koprivnikar, Petra Koršič, Barbara Korun, Robert Kuret, Klara Otorepec, Jana Putrle Srdić, Katarina Rakušček, Peter Semolič, Robert Simonišek in Glorjana Veber.