Glorjana Veber

"Gledališče je lahko vse – prazen prostor, v katerem nekdo hodi in ga drugi gledajo." – Peter Brook, The Empty Space (1968)

Eksperimentalno dramsko delo 17 trenutkov pomladi je drzna umetniška intervencija, ki se odvija v javnem prostoru in skozi vizualno ter zvočno naracijo raziskuje kompleksnost komunikacije in njenega pomanjkanja v sodobni družbi. V središču predstave je gluh par, ki za medsebojno komuniciranje uporablja znakovni jezik, vendar sta igralca fizično ločena, vsak ujet v svoj navidezni kubus. Kubusi simbolizirajo nevidne ovire, ki onemogočajo neposredno komunikacijo, kar aludira na širšo družbeno problematiko izolacije in nesporazuma.

Predstava dodatno vzpostavlja dialog z občinstvom z uporabo javnih medijev – radia in televizije – ki prenašajo njun dialog v širši kontekst. S tem se komunikacija para razširi iz intimnega prostora njunega odnosa v javni prostor, kar odpira vprašanje, kako mediji vplivajo na percepcijo in razumevanje komunikacije med ljudmi. V tem okviru postane gledalec ne le pasivni opazovalec, temveč aktivni udeleženec, ki se sooča z lastno vpetostjo v sisteme posredovane komunikacije.

Eden najbolj zanimivih vidikov predstave je vloga režiserja, ki s pomočjo daljinskega upravljalnika v realnem času upravlja prizore, ne pa tudi dialogov ali premikov drame. "Režija v živo" poudarja dinamiko med širjenjem in omejevanjem komunikacije, kar je hkrati metafora za moč in vpliv, ki ga imajo mediji nad našimi izkušnjami in razumevanjem sveta. Intimni prostor para tako ni le izpostavljen, temveč tudi nadzorovan in manipuliran skozi javni medij, kar osvetljuje paradoks sodobne komunikacije – njeno vseprisotnost in hkrati njeno fragmentiranost.

Predstava slika vsakdanjega človeka, ujetega v čas in prostor, a tudi v nevidne vezi, ki določajo njegovo zmožnost izražanja in povezovanja z drugimi. Kubusi, ki ločujejo igralca, so metafora za različne oblike sodobne izolacije – fizične, psihološke in tehnološke – ki kljub navidezni bližini ustvarjajo globoke pregrade med posamezniki.